Ali potrebujem Računovodski Servis?

Večno vprašanje, ki se poraja vsem novo pečenim podjetnikom, ki poslujejo kot samostojni podjetniki. Ali potrebujem Računovodski Servis?
Končna odločitev je vaša a dejstvo, da v primeru lastnega vodenja računovodstva potrebujete veliko več časa oz. ga imate manj za samo vodenje podjetja.

Pri izbiri pravne oblike kot d.o.o. ni dileme, saj zakon določa, da je potrebno dvostavno računovodstvo in za takšen bolj kompleksen sistem vodenja poslovanja seveda izberete zunanji Računovodski Servis.

Več možnosti imate v primeru kot samostojni podjetnik. Takrat imate možnost enostavnega in dvostavnega knjigovodstva oz. vodenja računovodstva. Če izstavljate 1-10 računov na mesec pa je že smotrno razmišljati, da sami knjižite račune po sistemu enostavnega računovodstva ter se tako izognete mesečnemu strošku 50€, ki bi ga dali Računovodskemu Servisu. Kljub vsemu pa bo v takšnem primeru potrebno opraviti pregled zakonodaje in osvojiti nekaj dodatnega osnovnega znanja, ki ga sicer obvlada zunanji Računovodski Servis.

Če se odločite za samostojno vodenje računovodstva pa je več kot priporočeno, da letno bilanco prepustite drugim. Dovolj je že, če sami v elektronski obliki beležite mesečne izdane in prejete fakture.

Računovodski Servisi precenjeni?

Tisti, ki nastopate kot pravne osebe se dobro zavedate stroška za Računovodski Servis, še posebej, kadar gre za malo podjetje z nekaj računi na mesec.
Pri majhnih podjetjih še posebej na začetku poslovne poti je vsak euro zlata vreden in vse kar znaša več kot 50€ je za Računovodski Servis preveč.
Seveda je mesečni znesek za Računovodske storitve odvisen od količine izdanih računov a je v povprečju gledano za večino manjših, ki izdajo največ do 5 računov na mesec max. cena 50€.

vir: europa.eu

Pri nekaterih Računovodskih Servisih je za ta denar vključeno tudi svetovanje in uporaba programa E Računi. Eden izmed njih je tudi Poknjizi.si. Pod Brezplačno Svetovanje se šteje vse kar spada v osnove računovodstva. Podjetniki se večinoma na začetku svoje poslovne poti srečujejo z osnovami, ki jih ne razumejo najbolje, zato je dobro, da se lahko zanesete na svoj Računovodski Servis, kadar potrebujete pomoč in kadar pridejo v veljavo novi zakoni in pravila.

Dodatno se zaračuna le svetovanje večjih projektov, kjer je zakonodaja bolj obsežna in je potreben celostni pristop pri načrtovanju najbolj ugodnejše rešiteve.

Že zdavnaj je minil čas, ko so podjetniki sami premlevali računovodske zakone. Dan danes je to nesmiselno, zaradi preveč vloženega truda v izobraževanje na področju računovodstva in spremljanju novosti, saj vam potem preostane premalo časa za samo delovanje podjetja in strateškega razmišljanja o prihodnosti,

Izberite Računovodski Servis po vaši meri.

Obdavčitev Dohodka pravnih oseb

Slovenija se je morala zaradi vstopa v EU, pa tudi zaradi zastarele zakonodaje,  podati na obsežno davčno reformo na področju obdavčitve pravnih oseb. Uskladitev davčne zakonodaje se veže na pogajalske obljube za vstop v EU, navezuje pa se na tri direktive:

-          Direktiva 90/435/EEC o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za matične družbe in        odvisne družbe iz različnih držav članic.

-          Direktiva 90/43/EEC o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za delitve, združitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic

-          Direktiva 2003/49/EC o skupnem sistemu obdavčitve, ki se uporablja v zvezi s plačili obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic in

-          Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja.  

Pravna oseba, ki z opravljanjem dejavnosti dosega dobiček na območju Republike Slovenije in ima sedež na tem območju, je zavezanka za davek od dobička. Lahko pa je zavezanka tudi tista pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije, a trajno opravlja dejavnost na območju RS. Taka pravna oseba ima na območju RS stalno poslovno enoto ali pa imajo posredniki pooblastilo.

Obdavčitev dohodka pravnih oseb v Sloveniji urejajo naslednji zakoni in predpisi:-

-          Zakon o davku  od dohodkov pravnih oseb (UrlRS, št.17/05, uradno prečiščeno besedilo; odslej ZDDPO-1-UBP1)

-          Pravilnik o izvajanju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (UrlRS, št.49/04)

Neto načelo Davčne Osnove

Slovenski zakon o dohodnini omogoča izpeljavo objektivnega neto načela. Zakon sicer v noben členu ne govori izrecno o tem načelu, vendar pa je iz ostalih členov možno razbrati upoštevanje neto načela in pobotanje izgub.

Neto načelo pri oblikovanju davčne osnove pride do izraza predvsem pri ugotavljanju dohodkov iz dejavnosti. Tako vsi nastali dohodki iz tega vira niso kar avtomatično obdavčljivi dohodki. Vsi tudi niso na voljo za obdavčitev. Tako ustvarjene dohodke na trgu je potrebno ustrezno popraviti za stroške nastale v  procesu pridobivanja. Šele tako izračunani dohodki predstavljajo davčno osnovo posameznika. Pri opredeljevanju dohodkov iz dejavnosti je bistvena opredelitev takega dohodka. Ključen element opredelitve je vrsta razmerja, ki se kaže v samostojnosti ter neodvisnosti pri pridobivanju dohodka.

Davčni zavezanec lahko na primer, ko prejema dohodke iz avtorskega honorarja  za posamezen posel le-te zmanjša za ustrezne zneske, ki predstavljajo stroške  nastale v zvezi s tem pridobivanjem. Dejansko nastale stroške je zavezanec dolžan dokazati, če pa so le-ti dovolj nizki se prizna znižanje davčne osnove za t.i. normirane stroške v višini 10 odstotkov.

Podobno je mogoče izpeljavo neto načela ugotoviti v  primeru, ko ZDoh-1 govori o dohodku iz dejavnosti. Ta namreč opredeljuje dohodke iz dejavnosti in kot obdavčljivi znesek postavi dobiček. Dobiček iz naslova opravljanja dejavnosti je opredeljen kot razlika med ustvarjenimi dohodki in odhodki, potrebnimi za opravljanje dejavnosti znotraj koledarskega leta. S tem, ko je davčna osnova postavljena na nivo dobička, je neto načelo vpeljano avtomatično. Zakon, ki ureja obdavčevanje fizičnih oseb pa o dobičku, kot obdavčljivi osnovi govori še pri enem viru dohodkov -  dobički iz kapitala. Pri tem izhaja iz predpostavke, da gre za davek na neto vrednost.

Pobot ustvarjenih izgub in dobičkov znotraj posameznega vira dohodka je po slovenski zakonodaji možen. S tem je obdavčitvi izpostavljen le dejansko dosežen dobiček, torej tisti dobiček, ki vse ustvarjene dobičke zmanjša za ustvarjene izgube. Rezultat takega pobota je dejansko ustvarjen in za obdavčitev razpoložljiv dobiček, ki predstavlja davčno osnovo za obračun davka na dohodek. Taka obravnava je povsem normalna in splošno sprejeta v sodobnih davčnih sistemih. Le-ti namreč upoštevajo negativne poslovne rezultate. Izgube namreč zmanjšujejo premoženje posameznika, tako kot ga na drugi strani dobički povečujejo. Ker sta v davčnem postopku zavezanec in država v partnerskem odnosu je prav, da je država udeležena tudi pri zmanjševanju premoženja zavezanca. Od države se tako zahteva pravica do  izravnave izgub in možnost prenosa le-teh v naslednja poslovna obdobja.

 Možna pa so tudi posamezna odstopanja. Zlasti je to precej izrazito v primeru obdavčitev dohodkov iz dejavnosti, kjer je precej težko razmejiti privatno (povsem osebno) od poslovne sfere. Zato v teh primerih zakon omogoča precejšnje odstopanje od sicer splošno uveljavljenega objektivnega neto načela. Posamezni stroški v okviru pridobivanja dohodka iz dejavnosti so tako delno ali v celoti izvzeti iz obravnave v skladu z objektivni neto načelom.

Obdavčljivi prihodki fizičnih oseb

Zakon o dohodnini ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine. Viri dohodnine so tako:

- aktivni

-          dohodek iz zaposlitve

-          dohodki iz dejavnosti

-          dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

- pasivni

-          dobiček iz kapitala

-          dohodki iz premoženja

- drugi dohodki

Dohodek iz zaposlitve je najpomembnejša vrsta dohodka, tako z vidika države kot tudi z vidika strukture obdavčljivih dohodkov  davčnega zavezanca. Ta dohodek predstavlja najznačilnejšo vrsto aktivnih dohodkov. Značilnost sedanje ureditve v primerjavi s prejšnjo je širitev davčne osnove v okviru dohodkov iz zaposlitve. Dohodek iz zaposlitve lahko davčni zavezanci dosegajo na dveh pravnih podlagah. Prva vrsta dohodka iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja. Ta običajno temelji na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Med dohodke iz delovnega razmerja spadajo:

-         plača,

-         regres za letni dopust,

-          odpravnina, jubilejna nagrada, solidarnostna pomoč,

-          povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, nadomestila povezana z zaposlitvijo,

-          prejemki prejeti zaradi začasnega neizplačanega dohodka in

-          dohodek na podlagi udeležbe na dobičku.

Druga vrsta dohodka iz zaposlitve pa je dohodek iz drugega, odvisnega pogodbenega razmerja. Med to vrsto spadajo:

-          dohodki prejeti za vodenje poslovnega subjekta na podlagi pogodbe o poslovodenju

-          dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti,

-          dohodki iz avtorskega dela (odvisno ali neodvisno) in  dohodkov, ki izhajajo iz inovacij

-          pokojnine, nadomestila in drugi dohodki

Takšna opredelitev je relevantna le za pogodbe obdavčene z dohodnino in takšna opredelitev nima nikakršnih vplivov na izvajanje druge zakonodaje (na primer na zakonodajo, ki se nanaša na prispevke za socialno varnost). Vsi prejemki iz delovnega razmerja se obdavčujejo po progresivni lestvici.

Dohodek iz dejavnosti se uvršča med aktivne dohodke in hkrati kot samostojne dohodke, ki jih davčni zavezanci pridobivajo na podlagi neodvisnega in samostojnega opravljanja dejavnosti. Pri obračunu davka od dohodkov iz dejavnosti je zakonodajalec postavil dve možnosti izračuna davčne osnove. Prva je z upoštevanjem normiranih stroškov v višini 25 %. Vendar je normirane stroške možno upoštevati le za dejavnost, ki ne zaposluje delavcev, ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig, se v preteklem letu se ni ugotavljala davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in prihodki v zadnjih dvanajstih mesecih niso  presegali 3,9 mio SIT. V tem primeru davčni organ zavezancu izda odločbo.

V kolikor pa davčni zavezanec ne zaprosi davčnega organa za upoštevanje normiranih stroškov in če ne izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, bo moral zavezanec ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih podatkov. Osnova za podatke so poslovne knjige in druge davčne evidence, pri tem pa mora upoštevati tudi zakonska določila, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov ter določanja davčno priznanih odhodkov.

Zakon o dohodnini tudi dohodke iz dejavnosti kot obdavčljiv znesek postavi dobiček. Dobiček iz naslova opravljanja dejavnosti je opredeljen kot razlika med ustvarjenimi dohodki in odhodki, potrebnimi za opravljanje dejavnosti znotraj koledarskega leta. S tem, ko je davčna osnova postavljena na nivo dobička, je neto načelo vpeljano avtomatično.  

Dohodek iz osnovne kmetijske in  gozdarske dejavnosti so dohodki pripisani osebi, ki ima razpolagalno pravico (tudi najem, zakup) do rabe  kmetijskega  oziroma gozdnega  zemljišča. Raba navadno vključuje pridelavo hrane in živinorejo. Davčno osnovo je  možno zmanjšati za 20% vloženih sredstev v to dejavnost.

Dohodek iz premoženja   zajema oddajanje premoženja v najem, prenos premoženjskih pravic, dividende, dohodke iz obresti in dohodke iz vzajemnih skladov. Pri oddajanju premoženja  v najem se davčna osnova lahko zmanjša za 20 % normiranih stroškov.

Prenos premoženjskih pravic se lahko obravnava kot dohodek iz dejavnosti ali kot dohodek iz premoženja. Kot dohodek iz premoženja se šteje v primeru, ko ni potrebna priglasitev za DDV, če prejemnik ne opravlja druge dejavnosti in če za doseganje tovrstnih prihodkov ni potrebna registracija.  

Zakon, ki ureja obdavčevanje fizičnih oseb pa o dobičku, kot obdavčljivi osnovi govori še pri enem viru dohodkov -  dobički iz kapitala. Pri tem izhaja iz predpostavke, da gre za davek na neto vrednost. Davčna osnova pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je ustvarjen dobiček. Pri tem se kot dobiček šteje razlika med prodajno vrednostjo in nabavno vrednostjo, zmanjšano za davke, ki jih je ob prodaji kapitala plačal zavezanec. K vrstam dobička iz kapitala zakonodajalec šteje dividende in druge dohodke dosežene na podlagi lastniškega deleža, vsako razdelitev dohodkov imetniku deleža iz premoženje, vključno z razdelitvijo novih delnic ali zamenljivih obveznic ali drugačnih oblik s katero se dobički ali rezerve, preoblikujejo v osnovni kapital oziroma povečujejo lastniški delež zavezanca. K tovrstnim dohodkom se štejejo tudi dividendam podobni dohodki, kot so dobiček ali rezerve plačnika, ki se delijo v zvezi z udeležbo v plačniku ob prenehanju plačnika ali ob izključitvi ali ob izstopu imetnika lastniškega deleža iz  plačnika. Obdavčeno je tudi zmanjšanje lastniškega deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala plačnika, če ima plačnik dobiček ali presežek, ki ni razdeljen. Za dividende podobne dohodke se šteje tudi dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku, obresti plačane v zvezi z zamenljivimi obveznicami, izplačana vrednost delnic in deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, razen ko družba pridobiva lastne delnice preko borze in denarno doplačilo v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev. K kapitalskim dobičkom se uvršča tudi odsvojitev nepremičnine. 

Med pomembnejše novosti novega dohodninskega zakona sodijo tudi spremembe pri obdavčenju obresti. Vrste obdavčljivih obresti so: obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, dohodek iz oddajanja v finančni najem ter dohodek iz življenjskega zavarovanja.

Drugi dohodki so vsi dohodki, ki niso posebej opredeljeni v zakonu. Izjema so tisti, ki so iz obdavčitve izvzeti ali pa so dohodnine oproščeni.

Vizija spleta

Vizija spleta se giblje v smeri shranjevanja vseh podatkov namesto na svoj računalnik, kar na splet. Prenosni diski, kot je USB ključ bodo še vedno obstajali a vedno manj. Dostop do spleta bo čedalje večji, tako preko telefonov kot preko mini prenosnikov zato je ideja o shranjevanju podatkov zelo aktualna.
Vizija je povsem na mestu, ker bo delo precej lažje. Kot prvo bodo opreacijski sistemi delovali precej hitreje, podatki pa se ne bodo podvajali in lažje bomo našli zadnjo verzijo (npr. wordove datoteke), kakor pa če si jo podajamo preko epošte, ki jo vsak drugače poimenuje. Enostavnejše je dodati pravice prijateljem ali sodelavcem za dostop do določenega gradiva. Del takšne Vizije že sedaj izvaja spletni velikan Google. Njihova brezplačna storitev se imenuje Google Docs, ki jo najdete v osebnem Gmail računu.
Pri takšni Viziji obstaja delna skrb kar se tiče varnosti podatkov, še posebej če gre za podatke podjetja, ki so lahko zaupne narave. Kljub temu smo prepričani, da do takrat, ko bo vzpostavljen takšen sistem bo za varnost podatkov ustrezno poskrbljeno.
Kakor koli tudi, če niste naklonjeni takšni Viziji, vam bo znanje iz področja, ki prihaja prišlo prav tako na osebni kot profesionalni ravni.

Testirajte različne sisteme in preverite ali vam takšna Vizija koristi pri shranjevanju osebnih in službenih fotografij ter drugih datotek.

Zakaj bi kupovali dodatne diske, če pa bomo oz. že lahko večinoma brezplačno izkoriščamo spletne prostore, ki jih narekuje Vizija spleta?

What is Google Chrome OS?